SRCE

Srce je organ, ki ima 40.000 nevronov in svoj lasten živčni sistem. Deluje kot “mali možgani”.
Srce ni le organ za črpanje krvi v različne dele našega telesa.
Deluje kot majhna tovarna hormonov.
Ločeno poteka adrenalin, kadar moramo delovati s polno zmogljivostjo in atriopeptin za uravnavanje krvnega tlaka. Izloča se tudi oksitocin, imenovan ljubezenski hormon.

Vsi ti hormoni vplivajo na delovanje možganov, zato bi lahko rekli, da obstaja srčno-možganski sistem, v katerem možganska čustva vplivajo

in so pod vplivom srčnega ritma in delovanja. Do te komunikacije možganov in srca ne pride neposredno, temveč prek posrednika: avtonomnega perifernega živčnega sistema, ki pa je sestavljen iz simpatičnega in parasimpatičnega podsistema.

Srce ustvarja koherenco v telesu s svojim ritmom, ki uravnava telesne sisteme in vibrira z vsako celico.

Simpatični in parasimpatični živčni sistem

Simpatik se aktivira, ko smo v nevarnosti, zaradi česar se sprosti adrenalin in noradrenalin za lažje izvajanje vedenja v boju s pospeševanjem srčnega utripa. Parasimpatik deluje kot nekakšna zavora, sprošča nevrotransmiterje, ki povzročajo stanje sproščenosti in umirjenosti ter zmanjšujejo srčni utrip. Primerno je, da sta ta dva podsistema v ravnotežju; delovna zavora in pospeševalnik.

Kadar smo nenehno pod stresom in napeti, pri čemer simpatični sistem ostane dolgo aktiviran in je parasimpatik izključen, preneha učinkovito delovati. Na koncu to neravnovesje vpliva na naše srce, zaradi česar ta bije na kaotičen in nepravilen način, pospešuje in zavira.

Srce ustvarja elektromagnetno polje, ki se širi do treh metrov od telesa in vpliva na druge – zato ima naša notranja umirjenost merljiv vpliv na okolico. Potrjujejo, da srce pošilja več signalov možganom kot obratno. Srce je torej močan regulator čustvenih in kognitivnih procesov.

Nevronske povezave v srčno-živčnem sistemu omogočajo, da se uči, si zapomni, sprejema odločitve in celo čuti, zaradi česar mu upravičeno rečemo srčni možgani (višji jaz).

Srce ustvarja koherenco v telesu s svojim ritmom, ki uravnava telesne sisteme in vibrira z vsako celico.
Informacije, ki prihajajo iz srca zaobidejo ego ter so popolnoma nevtralne in čiste. Srce pozna vašo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ve tudi kdaj je kaj prav za nas. Energija srca vsebuje božansko iskro, ki vas pelje v vašo notranje središče. Nasprotno nas možganski um vleče navzven in je vezan na izkušnje, travme, prepričanja omejene resnice ter izkrivlja naše misli. Srce v zarodku začne biti preden se mu razvijejo možgani, kar pomeni, da se naš čustveni center razvije pred razumskim.

KOHERENCA SRCA

Srčna koherenca (srčna skladnost) je stanje usklajenosti med srcem, možgani, dihanjem in hormonskimi odzivi.

Koherenco dosežemo s tehniko upočasnjenega in ritmičnega dihanja, s katerim lahko ublažimo stresni odziv telesa. Fiziološko gre za stanje, ki ga lahko izmerimo v ritmični aktivnosti srca.

Srčna koherenca, ki se uporablja na področju klinične psihologije in nevroznanosti, je tehnika katera je namenjena usklajevanju dihanja s srčnim utripom. Tehnika je bila razvita na Inštitutu HeartMath (HMI) iz Kalifornije. Z namenom usklajevanja dihanja in srčnega utripa, zmanjšanja hitrosti bitja srca in vzpostavljanja stanja pomiritve.

Z zavestnim počasnim in ritmičnim dihanjem aktiviramo vagusni živec, ki spodbuja številne blagodejne telesne procese; poleg drugega tudi umirja stresni odziv. Z zrcalnimi nevroni v možganih nezavedno vplivamo drug na drugega, radi posnemamo ljudi, ki so nam všeč in ob katerih se dobro počutimo. Kadar smo umirjeni in so ljudje radi v naši bližini, se razlog za to utegne skrivati v tem, da nezavedno posnemajo naše dihanje, z njim se uskladijo, saj je skoraj zagotovo ritmično in v koherenci. V koherentnem stanju človek doseže večje sočutje in umirjenost, zato čustveno stanje vpliva tudi na druge.

Ugotovili so, da stres, ki žal postaja del vsakdana, onemogoča koherenco, s tem posledično vpliva na prevodnost informacij od uma višje zavesti do srčnega uma preko nevronov in njihovih povezav do možganov, kjer se oblikuje slika dane informacije na fizičnem nivoju.

Raziskave HeartMath Inštituta kažejo, da skupine v “kolektivni koherenci” dosegajo več harmonije, medsebojnega razumevanja in spontanega sodelovanja.

Opazimo večjo harmonijo in usklajenost med nevroni v višjih centrih možganov, večjo sinhronizacijo živčne aktivnosti (komunikacije) med srcem in možgani, večjo harmonijo v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter povečano dejavnost parasimpatičnega živčnega sistema.

Raziskave kažejo, da je srce povezano z informacijskim poljem, ki ni omejeno ne s časom in ne s prostorom. Dokazi kažejo, da srce dobi in obdela informacije o dogodku v prihodnosti, preden do njega sploh pride.

Več o koherenci

PREDNOSTI KOHERENCE SRCA IN MOŽGANOV

1. Razvoj čustvene stabilnosti

Redno usklajevanje srca in možganov, s tehniko srčne koherence, nas vodi do umirjanja psihičnih in fizičnih procesov v telesu ter nam pomaga pri dnevni  psihološki higieni in umirjanju živčnega sistema. S koherenco aktiviramo in prehajamo v parasimpatično delovanje živčnega sistema.Sprostijo se nevrotransmiterji in počutimo se bolj umirjeni. To vodi v  večje čustveno obvladovanje in v učinkovitejše spopadanje z življenjskimi situacijami.

2. Izboljšane kognitivne sposobnosti in večja ustvarjalnost

Srčna skladnost možganom omogoča učinkovitejše miselno delovanje. S tehniko in vajo srčne koherence vsakodnevno opuščamo skrbi.  To vodi v dobro upravljanje čustev, lažjo miselno koncentracijo. Izboljšamo našo sposobnost za pozornost in obdelavo informacij. S tem omogočimo, da ideje prihajajo na bolj funkcionalen način.  

3. Zmanjšanje stresa in utrujenosti

Simpatični sistem se aktivira, ko smo v stresu, kar povzroči vrsto reakcij na fiziološki ravni. Ti pa povzročajo več tesnobe in skrbi. Srčni utrip se nam v takem primeru pospeši.

Z izvajanjem tehnik srčne skladnosti je mogoče boljše nadzorovati fiziološke procese, povezane s stresom in tesnobo.  Po mesecu dni izvajanja srčne skladnosti se raven kortizola, povezanega s stresom, znatno zmanjša.

4. Boljša kakovost spanja

Srčna skladnost ustvarja stanje miru. Sprostitev je zaveznik za boj proti nespečnosti. Ko smo sproščeni in mirni, lahko lažje zaspimo in se zbudimo spočiti.

5. Krepitev imunskega sistema

Z izvajanjem srčne skladnosti posledično okrepimo imunski sistem. Ugotovljeno je bilo, da so se ljudje, ki jim to vrsto prakse uspe uvesti v svoje življenje, povečali ravni imunoglobulinov celic, ki so prva obrambna linija telesa. Visoke ravni se vzdržujejo približno šest ur po izvajanju srčne skladnosti.